Na spodnji povezavi so ponudbe organiziranih potovanj na Kanarske otoke in ponudbe na Kanarske otoke iz okoliških letališč
KANARSKI OTOKI
POČITNICE NA KANARSKIH OTOKIH

Lanzarote je s svojo naravno in kulturno dediščino destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar – od ljubiteljev umetnosti in arhitekture, do avanturistov, gurmanov in vseh, ki iščejo sprostitev v prečudoviti, neokrnjeni naravi. Kanarski trojček - Gran Canarija, Lanzarote, Fuerteventura v organizaciji Agencije Oskar in odlične vodnice Andreje Humar je priložnost, da v kratkem času občutite in doživite različnost vseh treh otokov. 

César Manrique, španski umetnik in arhitekt s Kanarskih otokov, je imel ključno vlogo pri oblikovanju Lanzaroteja kot destinacije, ki združuje turizem in naravno dediščino. Njegovo delo je bistveno prispevalo k zaščiti in estetiki tega vulkanskega otoka. Manrique se je zavzemal za trajnostni razvoj in poudarjal, kako pomembno je usklajevati arhitekturo z naravnim okoljem. Pod njegovim vplivom Lanzarote danes predstavlja primer usklajenega sobivanja umetnosti, arhitekture in narave.
Njegov prispevek za Lanzarote vključuje:
Promocija trajnostnega razvoja: Manrique je prepoznal nevarnosti množičnega turizma in si prizadeval za oblikovanje edinstvene turistične podobe Lanzaroteja, ki ohranja naravne lepote in lokalno kulturo. S svojim delom je spodbudil uvedbo strogih gradbenih pravil, ki še danes preprečujejo gradnjo visokih stavb in vpeljujejo uporabo lokalnih materialov.
Ustvarjanje umetniških in arhitekturnih del: Manrique je zasnoval vrsto ikoničnih znamenitosti, kot so:

•     Jameos del Agua: Ta sistem vulkanskih jam in tunelov, ki so nastali po izbruhu vulkana La Corona, je Manrique preoblikoval v kulturni prostor z večnamensko dvorano, podzemnim jezerom, naravnim bazenom, restavracijo in koncertno dvorano. Jameos del Agua je čudovit primer, kako je Manrique uskladil arhitekturno oblikovanje z naravnimi elementi in ustvaril kraj, ki je v popolnem sožitju z naravo.
•     Fundación César Manrique: Fundacija César Manrique je bila prvotno Manriquejev dom in studio, zgrajen v strjeni vulkanski lavi. Stavba je impresivno integrirana v vulkansko pokrajino in združuje umetnost, arhitekturo ter naravne elemente. Danes je muzej, ki ohranja umetnikovo zapuščino in prikazuje njegov značilni slog, obenem pa obiskovalcem omogoča vpogled v Manriquejevo življenje in ustvarjanje.
•     Mirador del Río: Razgledna točka Mirador del Río se nahaja visoko na pečinah na severu otoka, od koder se odpira dih jemajoč razgled na Atlantski ocean in bližnje otoke, vključno z La Gracioso. Zasnovana je tako, da se zliva z okolico, okna in terase pa so usmerjeni tako, da kar najbolje izkoristijo panoramski razgled.
•     Jardín de Cactus (Kaktusov vrt): V tem botaničnem vrtu se nahaja impresivna zbirka več kot 1.000 različnih vrst kaktusov iz različnih delov sveta. Manrique je izkoristil naravno kotanjo, kjer je uredil terase in peščeno krajino, da je vrt postal del otoške pokrajine. Jardín de Cactus je odličen primer njegovega združevanja naravnih elementov s premišljenim oblikovanjem.
•     Monumento al Campesino: Spomenik kmetu, posvečen kmetovalcem in tradicionalnemu podeželskemu življenju na Lanzaroteju, vključuje muzej in restavracijo, ki prikazujeta otoške običaje, obrti in tradicionalne tehnike kmetovanja. Spomenik je minimalističen in se s svojo preprosto belo obliko sklada s tradicionalno arhitekturo otoka.
•     El Diablo Restavracija v Nacionalnem parku Timanfaya: V Nacionalnem parku Timanfaya, kjer se razprostirajo vulkanske krajine, je Manrique zasnoval restavracijo, kjer obiskovalci lahko uživajo v tradicionalnih jedeh, pripravljenih na geotermalni žar. Gre za inovativno zasnovo, kjer je geotermalna toplota uporabljena kot naravni vir za kuhanje, kar daje restavraciji edinstven značaj in poudarja Manriquejevo spoštovanje do naravnih virov

Ohranjanje tradicionalne arhitekture: Manrique je bil zagovornik tradicionalne kanarske arhitekture in preprostih, belih hiš z zelenimi ali modrimi detajli, kar še danes določa podobo mest in vasi na otoku.
Vpliv na zavest o naravni dediščini: S svojimi projekti in umetniškim pristopom je Manrique med domačini in obiskovalci Lanzaroteja povečal zavedanje o pomenu ohranjanja naravne dediščine. Zaradi njegovega vpliva je UNESCO leta 1993 razglasil Lanzarote za biosferni rezervat.
Manriquejeva vizija in ustvarjalnost sta Lanzarote preobrazili v globalno priznan primer trajnostnega turizma in navdih za varovanje naravne in kulturne dediščine.

Geološki nastanek otoka

• Lanzarote, najstarejši otok Kanarskega otočja, je nastal pred približno 15–20 milijoni let zaradi vulkanske aktivnosti, ki jo je povzročilo premikanje Afriške plošče preko vroče točke v Zemljini skorji. Otok je nastal skozi več faz vulkanskih izbruhov, ki so ga postopoma dvigale iz morskih globin.
• Veliki vulkanski izbruh (1730–1736)
  Najbolj znan vulkanski izbruh na Lanzaroteju se je zgodil med letoma 1730 in 1736. To je bil eden najdaljših in najintenzivnejših vulkanskih izbruhov na svetu, saj je trajal skoraj šest let.
  Izbruh se je začel 1. septembra 1730 v kraju Timanfaya in se razširil po večjem delu jugozahodnega dela otoka. Več kot 100 ognjenih žrel je bruhalo lavo, ki je uničila vasi, kmetijske površine in rodovitno zemljo, zaradi česar so se številni prebivalci preselili.
  Več kot 200 kvadratnih kilometrov otoka je bilo prekritega z lavo in vulkanskim pepelom. Vulkanski izbruh je oblikoval pokrajino, znano kot Nacionalni park Timanfaya, ki je danes ena glavnih turističnih znamenitosti na otoku.
• Izbruh leta 1824
• Po velikem izbruhu je bil Lanzarote več kot 80 let brez vulkanske aktivnosti, vendar se je leta 1824 pojavil nov izbruh. Ta izbruh je bil krajši in manj intenziven, vendar je vseeno imel pomemben vpliv na otok.
  Tokrat so lava in plini bruhali iz treh vulkanskih žrel, znanih kot Tao, Tinguatón in Nuevo del Fuego. Ta izbruh ni povzročil enake škode kot prejšnji, vendar je še dodatno preoblikoval že tako surovo vulkansko pokrajino otoka.

  Lanzaroteje španski otok, najvzhodnejši od Kanarskih otokov v Atlantskem oceanu, 125 kilometrov od severa obale Afrike in 1000 kilometrov od Iberskega polotoka. Lanzarote, ki pokriva 845,92 kvadratnih kilometrov, je četrti največji otok v arhipelagu. S 158.798 prebivalci na začetku leta 2023 je tretji najbolj poseljen Kanarski otok, za Tenerifom in Gran Canario. V središču in zahodu otoka je narodni park Timanfaya, ena njegovih glavnih znamenitosti. Otok je UNESCO leta 1993 razglasil za biosferni rezervat.[2] Glavno mesto otoka je Arrecife, ki leži na vzhodni obali.[3] Je manjši glavni otok province Las Palmas.

  Prvo zabeleženo ime za otok, ki ga je dal italijansko-majorški kartograf Angelino Dulcert, je bilo Insula de Lanzarotus Marocelus, po genovskem pomorščaku Lancelotto Malocellu, iz katerega izhaja današnje ime. Ime otoka v domorodnem jeziku Gvančev je bilo Tyterogaka ali Tytheroygaka, kar lahko pomeni 'tisti, ki je ves oker' (kar se nanaša na prevladujočo barvo otoka)

Pridelava vina na Lanzaroteju je edinstvena zaradi vulkanske pokrajine in iznajdljivih tehnik, ki so jih razvili lokalni kmetje za obdelovanje neplodnih in sušnih tal. Zaradi pomanjkanja padavin, močnih vetrov in vročine so razvili prav posebne metode, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu.
Posebna tehnika sajenja trt
Na Lanzaroteju trto sadijo v globoke jame ali luknje, znane kot "hoyos," ki so izkopane v vulkanskem pepelu (imenovanem "picón"). Vsaka jama je premera 2-3 metre in globoka do 1,5 metra, kar omogoča dostop do vlage iz spodnjih plasti tal.
Vsaka trta je obkrožena z nizkim kamnitim zidom ("zoco"), ki ščiti rastline pred močnimi vetrovi in zadržuje vlago, ki se ponoči kondenzira iz zraka. Ta sistem je učinkovit tudi v aridnem okolju Lanzaroteja, saj pepel zadržuje vlago in jo postopoma sprošča, kar zmanjšuje potrebo po namakanju.

Glavna vinska regija: La Geria
Najpomembnejša vinska regija na Lanzaroteju je dolina La Geria, kjer je poseben način sajenja trte spremenil pokrajino v eno najbolj edinstvenih vinorodnih regij na svetu. Vinogradi La Gerie so videti kot neskončne vrste jam s trtami in kamnitimi zidovi, ki se vrstijo po vulkanskem pesku.
Zaradi izjemnosti tehnike in pokrajine je La Geria tudi turistična atrakcija, kjer lahko obiskovalci obiščejo vinograde in vinske kleti ter degustirajo lokalna vina.

Vrste grozdja in vina
Malvasía Volcánica: Najpomembnejša sorta na Lanzaroteju je Malvasía Volcánica, ki je prilagojena na vulkanska tla in suho podnebje. Iz nje pridelujejo aromatična bela vina, ki so sveža, z mineralnimi notami in pogosto z okusom tropskega sadja ter medu.
Listán Blanco in Listán Negro: Poleg Malvasije gojijo še Listán Blanco in Listán Negro, ki ju uporabljajo za pridelavo belih, rdečih in rosé vin. Ta vina imajo značilen vulkanski okus, ki ga pridobijo iz vulkanske zemlje in posebnega okolja otoka.

Značilnosti vina iz Lanzaroteja
Vina iz Lanzaroteja so znana po svoji mineralnosti, kar je rezultat rasti trte v vulkanskem pepelu. Vulkanska tla dajejo vinom poseben okus, ki ga zaznamujejo svežina, sadne arome in edinstven vulkanski značaj.
Zaradi posebnih razmer so vina pogosto lažja, s svežo kislostjo in izrazitimi aromami, kar jih naredi zelo primerna za spremljavo morskih jedi in lokalnih specialitet.

Trajnostna pridelava in zaščita
Zaradi specifičnega načina pridelave je vinogradništvo na Lanzaroteju skoraj v celoti ročno delo. Mehanizacija je v tako edinstveni pokrajini skoraj nemogoča, zato so tehnike ročne in naravne, kar prispeva k trajnostnemu značaju pridelave.
Vinogradniška regija La Geria je zaščitena kot del naravne dediščine, saj so lokalne oblasti in prebivalci zavezani k ohranjanju tega edinstvenega kulturnega in naravnega bogastva.